Slovenec sem

Slovenci. Narod, ki je bil vedno zatiran, nikoli samostojen, a se se je vseeno obdržal tudi ob najhujših časih. Da, to smo mi.

Kaj te naredi slovenca?

To, da živiš v Sloveniji, ali mogoče to, da hodiš v slovensko šolo, ali pa mogoče to, da plačuješ davke. Ne. Slovenec je tisti, ki se zaveda, da je slovenec in je na to ponosen...

Slovenci s(m)o skozi zgodovino pretrpeli marsikaj. Od vojn do podjarjenosti. Pa od uporov do reformacij. Čeprav življenje v naših deželah ni bilo vedno najboljše, pa nikoli nis(m)o pozabili od kod prihajamo. Bili s(m)o zelo narodno zavestni.

Ta narodna zavest, pa dandanes izginja, oz. je je vse premalo. Ljudje se ne zavedamoo več, kako pomembno je, da se zavedamo kdo smo, in da smo lahko veseli, da sploh živimo tu in da lahko uporabljamo naš prečudovit jezik. Le-tega vse preveč zapostavljamo. Preprostno pamalo ga cenimo, kar se kaže pri NE uporabljanju dvojine, katero zelo redko najdemo pri drugih jezikih, in pa uporaba angleških besed oz. anglaševanje. Včasih so ljudje ponoreli, če je kdo rekel Klagenfurt namesto Celovec.

Samostojni smo postali šele 1991 leta, takrat smo uvedli tudi svojo valuto, sedaj pa smo se, že po slabih 15 letih, pridružili EU, kar spet pomeni, da nismo več (tako) samostojni. Moramo upoštevati nekatere stvari, ki jih določi EU in tako dalje. Pa če tolarje smo zgubili. Seveda imam vsaka stvar boljše in slabše starani, sedaj pa sami precenite, katerih je več...

Pa vseeno...

S ponosom reči smem:

Slovenec sem, slovenec sem!

sasa

sasa

P.s.: P....

sasa

Rad te mam