Kadar pa se mojim prijateljem ne godi ta stašna krivica, da so prikrajšani za moje teženje, sem večino časa nasmejan. Naj vam razložim kako to poteka. Kadar se s sošolci/prijatelji med gl. odmorom zberemo pred našo šolo in se skupaj nasmejimo, »uletim« jaz. Izberem si nekoga (an ban, pet podgan.), ki mi zaradi nečesa pade v oči, to je ponavadi Nataša (hehe) in začne se zabava. Začnem biti rahlo/prijetno (seveda ne za npr. Natašo, ker redno menjam žrtve) nadležen, in vsi se smejijo mojim kretenskim foram. Seveda se ponavadi nasmeji tudi Nataša (ali pa kdo drug), saj je (ponavadi) ne žalim (vsaj trudim se).
Seveda kmalu zazvoni in vsi odhitimo v razred. Tako poteka moj običajen dan.
Seveda pa se ne delam norcov samo iz drugih. Včasih se pošalim tudi na svoj račun ( nikakor ne bom obubožal zaredi tega računa), najbolj smo se nasmejali pri ang. Ko smo imeli pridevnike...(dolga zgodba)
Upam, da sem vam s tem pojasnil, zakaj včasih (nisem) nadležen.
P.S.: Se iz srca (ne)opravičujem, ki sem jih kdaj kakorkoli prizadel... (ne) Oprostite...
(da si sposodim Zrneca) Mogoče sm se narobe izrazu. Zdej si bojo težje sužbo najdel.
7 komentarjev:
krneki, mali.
spet najedaš, hehe
ja ka si pa mislu...
sam res :) ej sam zaka ne omeniš kak tebe fazani (hmmm jst? ;D) zezajo :P? zaka se pa na mene nikol ne spraviš haaaaa :D?
vid, čevapu se režita sam dva; ti in pa ti.
Na tebe se ne spravim ker se ponavdai spravim na "pametnejši" del človeške rase...
to NAJ bi bile ženske....
(ufffff :) čevap ma mnogo oboževalcev :) sam ti za njih ne veš :P)
sam da mam oboževalce...
Objavite komentar