Rešimo naš planet

Ko se začnemo zavedati, da naš planet ni tako "odporen" kot si mislimo in da ga uničujemo z vsakim papirčkom, ki ga odvržemo na tla in ne v zato namenjene koše, se odločimo da bomo vsaj malo prispevali k temu, do otroci naših pravnukov, ne bodo živeli v t.i. greznici...

To sem storil tudi jaz, ko sem lepega dne šel iz Hervisa v Krškem na Videm. Na poti sem se ustavil še v Tušu (vedno boljši) in si kupil sladoled. Zaradi še sedaj neznanega razloga sem se odločil, da papirček vržem v smeti. To pa še zdaleč ni tako lahko, kot bi si človek mislil.

Ko sem tako hodil in jedel slodoled, papirček pa še vedno držal v roki, si nisem mislil, da je na relaciji Hervis – Videm toliko odlagališč. Seveda črnih. Povsod kar margoli vrečk od čipsov, plastenk in ostalih odpadkov. Jaz pa sem še vedno nosil papirček. Tako sem prišel do semaforja in na misel mi je prišlo, da bi papirček odvrgel v Savo, ki je sicer znana kot najbolj čista reka v Posavju...

Pa sem vseeno pomisli, da verjetno zaradi tega še 10 dni ne bom mogel spati, seveda pa tudi nisem hotel postati edini onasnaževalec Save in tako sem papiček nosil še naprej, in ko sem končno prispel do PRVEGA koša za smeti, ki je stal pri tržnici, sem se končno lahko znebil tega tovora.

Sam podpiram ekološko ozaveščenost in dejstvo, da je potrebno metati smeti v koše, vendar pa ne mislim za vsak papirček hodit pol ure, da bo potem itak spet odvržen nekam drugam v naravo....