No, pritožbe so me spodbodle, in tako sem se odločil, da napišem eno razmišljanje. Pa naj bo, sem si rekel, ker je ravno on pobudnik – naš dragi Patrik.
Ko začnem tuhtati (a sem dobro začel), o čem bi razmišljal, pomislil, kaj se je danes kaj takega zgodilo. O tem ponavadi pišem tudi drugače, vendar napišem to bolj enostavno, ne pa tako, da bi moral ob tem kaj dosti razmišjati. Blog pišem za nekatere sošolce (predvsem ke - sošolke), da si malo osvežijo spomin in mogoče dobijo dugačno predstavo o tem kaj se je RESNIČNO zgodilo.
No, da se vrnem k Patriku. Naslov. Povzet je po enem verzu skladbe 'Another Brick In The Wall. To je skladba skupine Pink Floyd. Besedilo govori o učiteljih, ki so po vsej verjetnosti zateženi. Mislijo, da vedo vse, in da lahko vsem po vrsti solijo pamet. Dobri učitelji so tisti, ki vedo, da niso najpametnejši in želijo čim bolj pomagati učencem/dijakom, ne pa da samo težijo. Tako pridemo do našega problema. Ali mi je Patrik hotel pomagati, ali pa je samo preganjal svoj dolgčas. Možno je da je hotel pomagati, vendar je to izrazil na (zelo) slab način; ravno tako o počnejo nekateri učitelji. Začel je govoriti (skoraj žaliti Lenyna, češ; on je tvoj prijatelj, na morš to...)
Nadaljevanje besedila skladbe; we don't thought control. Patrik jaz točno vem, da v mojem blogu ni razmišlajna in da je tako rekoč brezvezen. Kon'c. Da ne bom spet nakladal zakaj ga pišem. Sem si pred začetkom pisanja prebral več člankov (napotkov) za »dober« blog...
V enem komentarju si omenil, da pišeš dnevik. Tudi jaz ga pišem, vendar v njega zapisujem še bolj enostavno. Tako da bom nekoč, ko bom starejši, lahko oživljal spomine, o ... stvareh. Samo to pa ni smisel bloga. Smisel je, da ga drugi berejo. To pomeni, da ko si ti prebral moj blog, ni važno ali ti je bil všeč ali pa ne. Važno je bilo, da si ga ti prebral, in ko si to storil, je bil moj cilj dosežen. Če ti je bil kretenski, toliko bolje, saj ga boš tudi v prihodnje bral, samo da si boš lahko ob branju mislil; ker kreten...
Pa še to. Ko si rekel da mora biti blog tak, da v posth razmišljaš - to sploh ni res, saj so tako blogi (razmišljujoči) boljši, ker so nekaj drugačnega, nekaj posebnega. To pa pomeni, da če bi vsi tako pisali, bi bili vsi posebni in potem ne bi bil noben več... Zato mora biti nekaj povprečnih, da je lahko nekaj dobrih (posebnih).
P.S.: Ta post je bil napisan samo za Patrika, ki si želi, da bi bili blog kvalitetnejši. Upam da sem (vsaj) nekaj prispeval k temu...
P.P.S. No pa smo (ste) jih našopal 1000. Obiskov seveda, kaj ste pa mislili...