Predgovor: Za vse tiste, ki še ne veste; ko naredim gimnazijo, se bom vpisal na pravno fakulteto in želim (torej bom) postal/ti odvetnik.
Ko misliš, da je vse super in da se vse dogaja kot bi si lahko želel le v sanjah, ti, ponavadi nekdo ki ti je nadrejen, stopi na prste. To stori nalašč ali ne nalašč. Četudi ga lepo prosiš in mu razložiš vse potrebno, da bi lahko nekaj izeljal, te, ponavadi, ne posluša (dobro) in te zavrne. Konec koncev ima to moč. Ko mu to razložiš, te začne zavračati, z argumenti, ki mu jih za lahkoto izpodbijaš, a vseeno moraž paziti, da mu jih ne zbijaš preveč, saj bi se lahko počutil ogroženega in se pomnil, da te posluša, čeprav mu "tega ni treba" in da te lahko takoj zavrne. In te tudi bi. Če paziš na vse to in ne zbijaš vseh argumentov, čeprav so (skoraj) vsi brezvezni, in te TA višja oseba še vedno zavrača, češ da ima ona prav, je potrebno nekaj argumentov zbiti, vendar ravno prav (to je umetnost pogajanja), da vidijo da tudi ti nisi po župi priplaval. Nakoncu ponavadi popustijo, ko vidijo, da si že dovolj zrel (če so tudi oni dovolj razumni, to razberejo iz tvojega pogajanja), da lahko nekaj storiš.
Na vse to lahko seveda takoj na začetku pozabiš, če imajo prevelik ego. Tam moraš k stvari pristopiti drugače; najprej jih moraš zelo prositi, tako da se že v startu strinjajo s tabo in/ali celo mislijo, da so sami prišli na to idejo. Če pa ti moledovanje ne pomaga in se ta višja oseba, že na začetku ne pusti, ti pač ne bo pustila, saj bi tako posredno "priznala", da je si ti imel prav.
Pri mojem primeru sem to možnost takoj izključil.
Trši oreh je, če je je ta oseba inteligentna in je ne moreš, tako rekoč, peljati (na sprehod) na vrvici. To možnost sem dopuščal.
Sam se pazil na vse to in vse možne varijante. Stvar sem poiskušal izpeljati gladko, kot sem napisal v prvem odstavku. Ni zaleglo. Poizkusil sem malo drugače, tako da sem nazaj postavljal vprašanja, saj se tako človek hitro zagovori in imaš potem ti dobro izhodišče za naprej, ko mu dokažeš da ne ve kaj govori. Ni uspelo
Na koncu se ti ne da več, in začneš govoriti totale bedarije; VO(višja oseba): Zakaj si to tako zelo želiš?
J(jaz): Ja ker imajo pištole in me bojo ubil.
Tako poteka pogovor, dokler ta VO tega (da nisi več resen) ne ugotovi. To si lahko razlaga kot svojo zmago ali pa kot tvoj poraz.
In ko se usedeš za računalnik, pomisliš, da bi napisal post z naslovom;
KO POPIZDIŠ
P.S.: Se opravičujem vsem ki sem jih morebiti (ne)namerno užalil.
.jpg)
