je bil pester...
Zabava se je začela že v petek, ko je mama odšla (s froci) na tečaj teka na smučeh. In je bil moški del družine prepuščen samemu sebi. Nič slabega o mami, vendar občasno paše malo oddiha od jutranjega bujenja, pospravljanja in vsega ostalega, ki paše zrven. Že v petek smo si pogledali par filmov, se nažir s čipom, pico in ostalo visokokalorično hrano, pil pivo in igrali namizni nogomet; skratka zukrka...
Sobota je bila bolj naporna. Prva pomoč je zelo utrujajoča, še posebaj, če se začne ob 8 v Brežicah in po tako naporni noči. K' d' bi b'la šola; JEBA. Najprej ura naporne teorije, kasneje pa učenje oživlajnja, kar je bilo dokaj zanimivo. 1,2,3,4,...,29,30, pffff, pffff(umetno....) in spet... Smotan je samo, ko dobiš že zelo slinasto lutko, ki ma "feder" že zelo na koncu...
Ampak smo preživel to naporno jutro, mal pogledal stvari za šolo, spet mal pice, filmov. Potem pa je v zadnjem trenutko padla odločitev, da grem v Haciendo. In sem šel hiter na vlak, tam k srečal par sošolk, ki so bile oborožene z oponjimi pijačami in tako se je začelo. Žural smo do 3, potem pa mal v posteljo. zigi zigi ;D
Danes nč posebnega, kosil pri babici, potem slabe 3 ure igral hokej. Sej ni problem tema, ampakt to, da več nismo videli žogice. Zdej pra berem Plešasto pevko, ki me preceneča z vsemi vrstami "izvav". "Zakaj v rubriki "Mestna kronika" časopisi vedno objavljajo starost umrlih, nikdar pa starosti novorojenčkov? To je nesisel."
Tko da vikend je bil za razliko od jebenega tedna; super urnik so nam konvertal v jeben urnik, super tko da sem zdej čist zjeban in grem spat. NOT
To je Franček...
Picccaaa!!!
.jpg)
2 komentarja:
To je bil še en konec tedna v super zanimivem življenju Tadeja Drakulića.
Kukr veš, Drax,
sem iz prejšnje generacije in sem hodu na GIB pred 30 leti ! Takrat ni bilo govora, da bi te profesorji tikali, pa so bili časi socializma. Vsi, prav vsi, razen mogoče Polde ( Rovan) med kako športno igro, so nas striktno vikali in mi njih naslavljali striktno tovariš ali /ica profesor.
Brez izjeme. S tem so nas vzgajali, da smo se znali v življenju prav obnašati, kar naenkrat ( okoli 15 leta ) smo morali znati prevzeti odgovornost, zrelo obnašanje in mislim da se je obneslo.
S tem so ti pokazali, da cenijo tvoj trud pri sodelovanju pri učnovzgojnem procesu, ne pa sedaj ko ti npr Mandićka špila mamo in te tika in te obene j*** v živ mozak, najprej ti nekaj sladko obljubi kot sinu, nato pa se skrije za paragrafe in te gladko zaj***.
Takih kiksov si profesorji niso dovoljevali, zato pa smo jih mi ( za uzvrat, kot bi se reklo ) spoštovali kot odkrite avtoritete in se do njih tudi tako obnašali.
Kdaj pa kdaj se je zgodilo, da so nas tikali, ampak to le v zelo sproščenem odnosu, na primer na izletu, ko smo bili pač vsi razneženi in se pogovarjali off the record o npr življenjskih izkušnjah profesorjev ali pa takrat , ko je cel razred premleval in se trudil, da bi enemu od nas (dijaku) nekako pomagali do pozitivne ocene .
Ja, včasih je bila Gimnazija učiteljica življenja, zdaj pa ...
No, nej si Stanislava in ostale cvetke pripišejo, če nimajo avtoritete, spoštovanja in ustreznega ravnanja z vaše strani, če pa delajo z vami kot z ovcami, bodo od vas deležne zgolj blejanja, in prav je tako.
To je treba povedati na ustreznih mestih, pri šolski svetovalni službi in pri pravilniku o šolskem redu in pri ocenjevanju ( patoloških ) profilov posameznih profesorjev, ki so po stroki, kar pač so ( razni inženirji kemije itd ) in nimajo o pedagogiki blage veze.
Potrebno je čimprej prebroditi to štalo na GIB in se čimprej upisati na en faks nekje doma / Evropi, kjer so opravili z izkrivljeno samopodobo, neuresničenimi frustracijami in ostalo jebo in kjer delajo to, zaradi česa tam so.
Čimprej stisn prvo pomoč in pol izpit, ata ti bo kupu avto, postal boš lastnik TN Bućanje in boš glavni Jack
Bog s teboj in stara Rusija
Objavite komentar